Iz megle na sonce in svež zrak
Zakaj smo izbrali Krvavec
Zadnje novembrske dni je bilo v ljubljanski kotlini vreme turobno, megleno, kot je v tem letnem času že stalnica. Temu primerno je bilo tudi naše razpoloženje. Vsi smo bili že nekoliko naveličani te monotonosti, zato se nam je ideja o izletu zdela zelo dobrodošla. Nismo sicer imeli natančnega plana kam bi se podali, vedeli smo le, da si zelimo iz meglene Ljubljane nekam na sonce, ki pa je v naši okolici sijalo šele nad 1500m n.v., zato je kaj hitro bil cilj dogovorjen – Krvavec. Preverili smo vremensko napoved, se temu primerno tudi oblekli, v nahrbtnik dali nekaj malenkosti za »prvo silo«, kajti pri otrocih nikoli ne veš :). Z avtom smo se podali skozi Cerklje in zavili na cesto, ki pelje proti vasi Ambrož pod Krvavcem. Ker nam je ta pot že dobro poznana, smo natančno vedeli kje bomo parkirali. Že po prevoženih nekaj sto metrih nadmorske višine, se je skozi gosto meglo začelo kazati sonce. Višje kot smo šli, bolj se je megla trgala, prikazala se je modrina neba, pozitivna energija je bila povsod okoli nas.
Na 1500m topleje kot v dolini
Prispeli smo do parkirišča pod Kriško planino, ki pa je bilo skoraj polno zasedeno, saj nismo bili tisti dan edini, ki smo si želeli lepega vremena. Našli smo parkirni prostor in se naprej odpravili peš proti zgornji postaji gondolske žičnice. Kmalu smo ugotovili, da je na Krvavcu precej topleje, kot v dolini. Razlika je bila več kot 10 stopinj, saj je sonce lepo grelo zadnje dni novembra. Po poti smo se igrali, raziskovali kamnine, občudovali naravo…
Po poti smo raziskovali
Otroci na Krvavcu še niso bili, zato sta radovednost in navdušenje kar silila iz njih. Na sprehodu po planoti smo videli lesene skulpture (škrati, gobice, označevalne table…), se na poti do »plaže« na Krvavcu, igrali in predvsem raziskovali…
Uživanje v sončnih žarkih
Prispeli smo do »plaže«, se udobno namestili na lesene ležalnike, nekaj pojedli, popili in uživali v res lepem dnevu. Čas je tekel hitreje, kot bi želeli. Ko so drevesa začela zakrivati sončne žarke, se je temperatura hitro začela spuščati in to je bil znak, da se odpravimo nazaj proti dolini. Na poti nas poleg sončnega zahoda, v slovo pozdravi tudi škrat. Je to tisti škrat iz pravljice »kaj je laž« pa preverite sami…
Sonce je odšlo na nočni počitek
Sonce smo pospremili spat, mi pa z navdušenjem, pozitivno energijo, dobro voljo v mraku proti našemu avtu. Bili smo prijetno utrujeni in veseli, da smo popolno izkoristili dan.
Zajček Marko